Opis cerkve
Cerkvena ladja in glavni oltar
Postaja križevega pota
Prvi dokumenti o cerkvi segajo v leto 1795. Meščani Dolschien, Fortuna, Milavec so zbrali denar za gradnjo cerkve, ki je bila zgrajena in blagoslovljena leta 1803, okrog nje je bilo pokopališče. Čez 4 leta je vas pogorela, cerkev pa je ostala nedotaknjena. Leta 1902 so zvišali zvonik, 15 let kasneje pa so po načrtu ing. Karla Holinskyga cerkev povečali in zvonik vklenili v stavbo cerkve.
Zadnja dozidava s podaljškom prezbiterija proti vhodu je bila izvedena leta 1935 pod vodstvom župana Gabrijela Oblaka.
Cerkev je znotraj dolga 30,5 in široka 8,5 metra, zunaj pa 32,38 in široka 16,97 metra.
Ladja cerkve ima obliko elipse, kupola ladje je prislonjena na polstebre z visokimi pravokotnimi podstavki. Arhitekturno zanimivi so kapiteli, na katerih sloni venčni zidec, ki se vije po vsej dolžini ladje.
Kor zavzema prostor pod zvonikom in spredaj sloni na treh polkrožnih lokih. Na polkrožnem prehodu med ladjo in korom je napis Laudate Deum in organo – Hvalite Boga z orglami.
Prvotni prezbiterij loi od ladje polkrožni slavolok. Tam vidimo napis: Deum adora -Boga molim. Nad oknom starega preizbiterija so medaljoni, podobni tistim v ladji. Na temenu plava sv. Duh, obdan z žarki. V desni kapeli na moški strani je vitraž Stvarjenje, v levi kapeli pa Brezmadežna. Oba vitraža je likovno in idejno oblikovala Veselka Šorli-Puc, izdelal pa Stojan Višnjar. Križev pot je naslikan na okroglih podobah in je delo akademskega slikarja Tomaža Perka. Leta 2001 so po načrtu Veselke Šorli-Puc izdelali še vitraže v zgornjih oknih.
Največja kulturnozgodovinska vrednost, ki jo ima cerkev, je lesen kip Brezmadežne, ki stoji na zemeljski krogli s kačo. Kip visi v levi kapeli. Ne ve se, kdo ga je naredi, niti kako je prišel v cerkev. Ustno izročilo pravi, da so ga prinesli neki mornarji v zahvalo. Kip spada med najboljša kiparska dela 18 stoletja.
Sedanji prezbiterij loči od prvotnega slavolok. Preizbiterij je križno obokan, na temenu je jagnje s praporom, ležeče na knjigi v oblakih.
Stranska kapela
Na glavnem oltarju je slika sv. Nikolaja. Njen avtor je neznan. Spada pa v drugo polovico 19. stoletja. Med dvema stebroma sta kipa sv. Petra na desni in sv. Pavla na levi strani. V desni niši stoji kip sv. Urbana, na levi pa kip sv. Martina. Nad sliko sv. Nikolaja je prikazana na oblakih sv. Trojica. Tabernakelj z baldahinom je iz prve četrtine 20. stoletja.
Levi stranski oltar je posvečen Marijinemu oznanjenju. Na notranji strani stebrov stojita na podstavkih sv. Joahim in sv. Ana.
Desni stranski oltar je posvečen sv. Mihaelu, na notranji strani stebrov stojita sv. Jernej in sv. Andrej, na podstavkih pa stojijo štirje evangelisti.
Prižnica naj bi bila delo istega mojstra kot oltar, in sicer iz začetka 19. stoletja. Nad prižnico stoji angel s trobento, pod njim pa napis Semen est verbum Dei – Seme je božja beseda.
Levi stranski oltar, prižnica in glavni oltar
V zvoniku so štirje zvonovi. Trije so iz leta 1923. Težki so 1231 kg, 566,5 kg in 279,5 kg, četrti pa je dokupljen leta 1985 in je težak 343 kg.
Nove orgle smo dobili v letu 1995. Prejšnje pa so svojemu namenu služile dobrih 100 let.
Cerkvene posode so iz časa ustanovitve župnije. Velika monštranca je bila narejena na Dunaju, daroval pa jo je Adolf Muley, posestnik iz Dolnjega Logatca.
Zadnja obnova cerkve je bila leta 1989. 2002. leta pa je bila dograjena desna stranska kapela in zakristija.
Na trgu pred cerkvijo je bil leta 2006 postavljen na steber bronasti kip svetega Nikolaja; po njem nosi trg tudi ime: Trg svetega Nikolaja. Kip je zasnoval kipar Jiri Bezlaj iz Ljubljane.
Ob prvi obletnici kanonizacije svetega papeža Janeza Pavla II., 27. aprila 2015, je naša župnija od kardinala Stanislava Dziwisza dobila relikvije svetega papeža, in sicer njegovo kri, v letu 2022 pa relikvije sv. Nikolaja (več o tem v članku).
Desni stranski oltar
